Language
Kategorije
Info pred nakupom
Rubrika nasvetov :
NASVET:
V primeru, da vam popolnoma enako vozilo ponujajo kje v Sloveniji po nižji ceni, vendar, vam dajejo čakalno dobo in obljube da jih dobijo, vam svetujemo,
da plačate Aro in vam morejo na dokument oz potrdilo plačila are zavedeti točni model in priložit sliko vozila ter datum dobave. Če vam ne uredijo vozila v tem časovnem roku
kateri je napisan na pogodbi katera mora biti originalna in po žigosana od ponudnika, vam morejo po zakonu po pretečenem datumu plačati dvojno aro. Na ta način boste videli, če ponudnik resno dobi vozila ali vas samo zavlačuje in s tem daje ne resnične obljube! Kajti se ogromno pojavlja obljub s katerim želijo ponudniki pridobiti stranko , da ji ponudijo kaj drugega iz svojega programa in ob enem vam bodo trdili, da so bila vozila katerih sami nimajo resnično v ponudbi in katere bi bili vi pripravljeni počakati, da so ti z napako oz. kakršne koli okvare ali težave, da vas bi odvrnili od žaljenega modela!
POZOR: Podjetje vas seznanja, da ne nasedate oglasom, kakršne imamo tudi mi, zaradi katerih se seveda opravičujemo, ker so nekako zavajajoči, vendar kar nekaj prodajalcev zavaja na takšen način, da v enem oglasu vnesejo več različnih tipov vozil in slike le teh, in seveda ceno kar najnižjo od modela ki je tudi na slikah , vendar najmanjši in sigurno najslabši
In ve veliko primerih se zgodi, da telefonsko obljubljajo modele, katerih potem na samem licu mesta ne vidite in vas na vsak način želijo prepričati v nakup drugega modela
Zato vam svetujemo, da vedno obiščete več različnih trgovin in se tako sami prepričate o zalogi različnih modelov in seveda o najugodnejši ceni Že v naprej se vam zahvaljujemo za razumevanje
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5)
Vožnja s spremljevalcem
139. člen
(1) Ne glede na določbi druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena 
in določbo tretje alineje 150. člena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo tudi oseba, starejša od 17 let:
– ki se je v avtošoli po predpisanem programu usposobila za voznika motornih vozil kategorije B in je po končanem usposabljanju opravila pred komisijo avtošole preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila;
– ki ji vozniško dovoljenje ni odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izrečena sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma ji ni izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in v evidenci nima nobene kazenske točke v cestnem prometu, če ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil druge kategorije;
– če jo med vožnjo spremlja spremljevalec.
(2) Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov osebe iz prejšnjega odstavka, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj sedem let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Pod enakimi pogoji so lahko spremljevalci tudi stari starši, strici in tete ter bratje in sestre osebe iz prejšnjega odstavka, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki. Spremljevalec mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje. Vpis opravi izpitni center na podlagi ustreznih dokazil. Pred vpisom v evidenčni karton vožnje mora izpitni center spremljevalcu posredovati ustrezna navodila.
(3) Usposabljanje iz prve alineje prvega odstavka, sme pričeti oseba, ko ji ne manjka več kot šest mesecev do dopolnjenega 17. leta starosti. Usposabljanje iz vožnje motornega vozila ne sme biti krajše od 20 ur, preizkus znanja pa mora biti opravljen po programu in kriterijih za opravljanje vozniškega izpita pred dvočlansko komisijo avtošole. Najmanj eden od članov komisije, ki ocenjuje praktični del preizkusa znanja, mora imeti opravljen preizkus iz šestega odstavka 173. člena tega zakona .
(4) V obdobju vožnje s spremljevalcem morata oseba iz prvega odstavka tega člena in spremljevalec opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje.
(5) Med vožnjo motornega vozila mora imeti oseba iz prvega odstavka tega člena pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravstveno spričevalo, spremljevalec pa veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na zahtevo izročiti policistu na vpogled.
(6) Pod pogoji, navedenimi v tem členu, sme oseba iz prvega odstavka tega člena voziti osebni avtomobil in štirikolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti.
(7) Ne glede na določbi druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena in določbe tretje alineje 150. člena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo s spremljevalcem tudi oseba, starejša od 17 let, ki se usposablja v tuji državi za voznika motornih vozil ob pogoju vzajemnosti.
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5)
Zaščitna čelada
84. člen
(1) Voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za homologacijo vozil, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem.
(3) Oseba, mlajša od 14 let, mora imeti med vožnjo kolesa na glavi pripeto zaščitno kolesarsko čelado, med vožnjo kolesa z motorjem pa homologirano motoristično čelado. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.
(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena 
, in jahač, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
Zakon o varnosti cestnega prometa pravi, da lahko z izpitom kategorije AM vozite kolo z motorjem (moped) ali lahko štirikolo, če to ne presega mase 350 kilogramov in ne zmore več kot 45 km/h končne hitrosti. Takšna vozila so torej namenjena tistim, ki izpita za vožnjo običajnega avtomobila nimajo in jim obenem ne diši vožnja s klasičnim mopedom. Še bolj zanimiv je podatek, da jih lahko pri nas vozijo že petnajstletniki.
Obvezno zavarovanje za takšno vozilo stane le okoli 60 evrov, kar je v primerjavi z avtomobilom pravi drobiž.
Nove kategorije izpitov za štirikolesnike
Z novim zakonom veljajo tudi nove kategorije izpitov za štirikolesnike, po novem lahko vozite lahko štirikolo s 15 leti ter vsa štirikolesa že s 16 leti !
|
Kategorija
|
Starost |
|
B1
|
16 Let |
|
B
|
18 Let |
|
Itd...
|
|
Kategorija
|
Starost |
|
AM
|
15 Let |
|
A1
|
16 Let, 18 let oz. 18 let in 2 leti A1 (le praktični del izpita) |
|
A
|
24 let oz. 20 let in najmanj 2 leti A2 (le praktični del izpita) |
|
B1
|
16 Let |
|
B
|
18 Let |
|
Itd...
|
Na kratko o zgodovini ATV-jev
(povzeto po: A Short ATV History Lesson by Eric Putter, ATV History)
Pred skoraj petimi desetletji, je imel prvi ATV (Honda US 90) le en sam namen – offroad rekreacijo. Z rastjo družine Hondinih ATV-jev, pa se je širila tudi njihova uporabnost. Ironično, njihova tržna strategija je bila, da se izdela uporabno vozilo za neprehodne terene, številne želje, ideje, zamisli novih lastnikov ATV-jev, pa so pripeljale do novih in raznolikih možnosti uporabe ATV-je in tako pomagale Hondi pri oblikovanju novih ATV-jev.
|
|
ustanovitelj
|
Leto 1960- prototip prvega ATC-ja
Če je bila potreba mati prvega ATV-ja, je bil Hondin inženir Osamu Takeuchi njegov oče. Leta 1967 je American Honda Motor zaprosila Honda R&D Ltd. za nov izdelek, ki bi se ga dalo prodajati, v obdobju, ko upade prodaja motociklov (zima). Gospod Takeuchi je bil takrat določen za vodjo projekta z majhno skupino inženirjev. Skupina je bila kot ulita za iskanje rešitve problema, saj so g. Takeuchi in ostali že nekaj let razvijali najrazličnejša rekreacijska vozila, ki pa nikoli niso prišla na dan. Imeli so tudi to prednost, da so imeli ustrezna orodja, s katerimi so kasneje lahko razvil prvi Hondin ATV, US 90.
|
|
1950's - Soichiro Honda
|
Na začetku so pri Hondi uporabili 70ccm, štiritaktni, enocilinderski motor (iz Hondinega motocikla ST70), na podaljšani zadnji osi pa sta bili pritrjeni dve kolesi motokultivatorja – le-ti sta se na grobem terenu dobro obnesli, njuni gumi pa ne. Naslednji izziv je bil torej najti gumo, ki bo dobra in bo imela dober oprijem na mehkih in spolzkih terenih, kot so sneg, blato ali pesek. Proces oblikovanja se je močno pospešil, ko je g.Takeuchi prejel ameriško nagrado za inovacijo, za vozilo imenovano "Amphi-Cat", ki se je vrtelo na šestih 20-inčnih nizkotlačnih, visoko-presečnih, balonastih gumah. Žarnica se je zopet prižgala; po mnogih poskusih mu je uspelo izdelati 22-inčov gumo napihnjeno na 2,2 bara. Ko se je rešila dilema z gumami, je ugotovil, da ima 70ccm motor premalo mišic, da bi premikal skupno težo vozila in odraslega voznika, skozi blato in sneg. Tako je nastal nov 90ccm motor, s štiristopenjskim menjalnikom ter reduktorjem, ki je omogočil zahtevano prilagodljivost, na različnih terenih.
Naslednja faza je bila optimizacija šasije, ki bo ustrezala motorju in gumam. S testiranjem po slabih cestah, pesku, hribih in klančinah (35° ۫ ), jim je končno uspelo skonstruirati ustrezno šasijo, ki bo kljubovala tako rekreacijski vožnji kot težkemu kmetijskemu delu. Neumorno testiranje je prineslo na plan še mnoge druge rešitve – dodajanje plina s palcem, namesto navadne motoristične ročice, ki je omogočila, da je lahko voznik konstantno prestavljal svojo težo, z namenom optimalnejšega manevriranja vozila, hkrati pa je lahko imel natančno kontrolo nad plinom. Razmišljali so tudi o zadnjem diferencialu, pa se je os izkazala za boljšo. Trdo vzmetenje je lastnost tudi današnjih ATV-jev, saj so balonaste gume same dovolj dobro pobrale udarce z grobega terena. Ker delajo manj pritiska na mehkih ali občutljivih terenih, kot povprečna človeška noga, so te gume omogočile, da je lahko človek šel na kraje, kamor ga ni moglo pripeljati nobeno drugo vozilo, hkrati pa je pustilo tam malo ali nič dokazov, da je kdajkoli prečkalo pot – kar pa je omogočilo tisočere uporabe ATV vozil.
Leto 1970: prvi ATC na svetu
|
|
The 1970 ATC 90 |
|
|
The 1973 ATC 70 |
Sprva je bil ATC mišljen kot rekreacijsko vozilo, vendar pa so kmetje že na začetku 70-ih let videli v njem splošnejšo uporabnost, predvsem v tem, da jim lahko zelo olajša njihovo delo na kmetijah in posledično tudi življenja. Zato so inženirji pričeli s snovanjem prilagoditev za polja, delo.... Trg se je sunkovito večal – ATC je bil sposoben pomagati pri opravljanju najrazličnejših opravil in je hkrati služil za rekreacijo, zato ga je Amerika pričela oboževati.
Leto 1980: utility/šport
V 80-ih letih sta nastali dve ločnici v ATV leksikonu – utility in šport. Popularnost utility ATV-jev je lažje razumeti, saj stane traktor neprimerno več kot ATV, kar velja tudi za njegovo vzdrževanje in dejstvo, da ATV potrebuje le 8% goriva, ki ga porabi traktor.To je pripeljalo do povečanja prodaje. Po "boomu" v letu 1980 so ATV-ji postali večnamenska vozila, ki so služila tako rekreativnim kot utility namenom.
|
|
1980 ATC 185 |
V letu 1980 je bil med utility uporabniki, zelo popularen model ATC185, ki se je vrtel na večjih, 25-inčnih gumah, ki so nudile boljši oprijem na terenu ter je imel še močnejši- 180ccm štiritakten, enocilindričen motor, s petstopenjskim menjalnikom in avtomatsko sklopko. Oblikovan po načelu, da se ga lahko uporablja tako pri delu kot za sprostitev, je pripravil teren za Hondin prvi, namensko izdelan utility ATV, dve leti kasneje.
|
|
1981 ATC 250R |
Vpeljava ATC250R leta 1981 je postala resno opozorilo svetu, da misli Honda poleg dvokolesnikov, zmagovati tudi s trikolesniki. Prvi pravi visoko zmogljiv ATC je bil poganjan z zračno hlajenim, dvotaktnim, 248ccm motorjem in s sistemom za zmanjšanje vibracij. Oblikovan za izkušene voznike, je ATC250R , s svojimi prilagodljivimi sprednjimi in zadnjimi amortizerji, sprednjimi zavornimi diski in s kratkim petstopenjskim ročnim menjalnikom pridobil legijo lojalnih strank. Ko so neuradno leta 1980 tekmovali na Baja 1000 še pred premiero ATC250Rs, je skupina Hondinih sodelavcev prijetno presenetila, takratnega legendarnega dirkača, g. Mickey Thompson-a, ko so ga ujeli in prehiteli, na kvalifikacijah, pred uradno dirko. Hondino prvo uradno ATC sodelovanje na dirki se je udejanilo leta 1981, na dirki Parker 400, v puščavi Arizone. Po zaslugi g.Thompson-a pa tudi na tekmovanju, v razredu trikolesnikov Baja 1000, še istega leta.
|
|
1982 ATC 200E Big Red |
V letu 1984, je Hondin ATC250Rs začel dirko, z zadnjega štartnega mesta in jo končal enkrat s prvim, drugič pa z drugim mestom, v svojem razredu in to za štiri ali pet krogov prednosti. Nič na štirih kolesih ni končalo pred Hondinim ATC250Rs.
Leta 1985 je Honda ponovno privzdignila temperaturo, s svojo novo, vodno hlajeno različico 250R, ki je iztisnila ven 38 konjskih moči in ponujala skoraj 25cm dolge amortizerje, na obeh koncih ter tako vozniku omogočila izginotje pred ostalimi znamkami, na dirkalnih stezah, po celi državi.
|
|
1984 TRX 200 |
Za težko delo na rančih pa je Honda že pripravljala nov utility trikolesnik, ki bo izdržal še večjo delovno obremenitev. Honda je bila v tem času pod drobnogledom komitejev in javnih medijev – vsi ATV-ji so bili inšpektorirani, secirani in neumorno preverjani z več matematičnimi enačbami, kot katerikoli Hondin izdelek. Stroje so gnali ure in ure, dan za dnem, cele tedne, z vozniki, ki so s seboj vlekli 23 kg težko opremo, ki je beležila informacije iz vseh področij delovanja stroja. Ker se je tržišče vedno bolj usmerjalo na utility ATV-je in je postala pomembna varnost, so se pri Hondi odločili za naslednji korak v ATV evoluciji – dodati bo potrebno še eno kolo. In tako je leta 1984 prišel na svetovni trg prvi Hondin štirikolesnik TRXª200.
Trg se je na to sunkovito odzval in leto 1984 naredil, za Hondo zelo uspešno, v prodaji štirikolesnikov. Prodali so 370.000 ATV-jev, kar je privzdignilo kazalček, na celih 69% celotne prodaje ATV-jev, v Ameriki tistega leta. Porast utility uporabe ATV-jev in uvod štirikolesnikov (TRX200) je bil tudi začetek konca, Takeuchijeve tri-kolesne matrice. Štirikolesniki so se zdeli kupcem boljši in to kar je pomembno kupcem, je pomembno tudi Hondi.
|
|
1986 TRX 250R |
|
|
1986 Four Trax 350 4x4 |
Leta 1986 je bilo pametno staviti na štirikolesnike v ATV svetu. Hondin model TRX250R, ki je stresal tla pod nogami, je omogočal neverjetne performance. Z vodno hlajenim 246ccm, dvotaktnim motorjem, podobnim kot pri ATC250R-ju. Na področju utility ATV-jev je Honda predstavila prvi štirikolesnik, ki je imel pogon na vsa štiri kolesa imenovan FourTraxª 350 4x4. Še istega leta, ga je v glamouroznem slogu, ko so imeli zabavo, pripeljal helikopter, da se je od spodaj videlo, kako se premikajo vsa štiri kolesa, pod lastno močjo. Sile utility trga so bile takrat prav tako usmerjene, da nadomestijo tri kolesa s štirimi.
Leta 1984 je vrtoglava prodaja ATV-jev povečala tudi število nesreč, kar je sprožilo obsežno preiskavo Komisije za varne izdelke (Consumer Product Safety Commission (CPSC)). Leta 1986 so statistike CPSC pokazale, da so vzroki večine ATV nesreč, neprimerno vedenje voznikov, ki so ignorirarli navodila proizvajalca. Niso pa našli nobenih pomembnih napak, ne na tri in ne na štirikolesnikih.
|
|
1987 FourTrax 250X |
Ne glede na to, pa so distributerji 28.aprila 1988 v ZDA sklenili brez-prekinitveni, 10 letni dogovor s CPSC, imenovan Final Consent Decree; ATV industrija je, na podlagi tega dogovora, dala $100 miljonov dolarjev, za razširitev varnostnih programov – med mnogimi področji so npr. ponudili brezplačen trening varne vožnje za vse nove lastnike ATV-jev... Distributerji so od trgovcev odkupili nazaj vse neprodane trikolesnike in jih zamenjali s štirikolesniki. Čez mejo, pa so seveda še prodajali trikolesnike in hkrati ponudili tudi linijo novih štirikolesnikov. Omenjen dogovor s CPSC pa je gotovo pospešil ves proces.
Leto 1990:
|
|
1988 FourTrax 300 |
Ob novem letu 1990, je Honda predstavila izboljšana modela FourTrax 300 inFourTrax 300 4x4 iz leta 1988, revolucionarni delovni par, Hondinih ATV-jev, ki sta takoj postala najbolj popularen par, v vsej ATV zgodovini. Bila sta kombinacija idealne velikosti, teže, moči in kapacitete – kar je pomenilo prodajo preko 530,000 tristotk, v 12 letih. Poganjal ju je 282ccm, začno hlajen, štiri takten, eno cilindričen motor. FourTrax 300 je imel 20 konjskih moči, pet stopenjski menjalnik, z avtomatsko sklopko in imel kardansi pogon za manj vzdrževanja. Ultra nizka prva prestava, je pomagala premikati do 385 kg. Močna jekena prtljažnika sta omogočila, da se je dalo naložiti tovor, do 33 kg spredaj in do 60 kg zadaj. Če pa te je najbolj delaven stroj v Ameriki, neko nedeljsko jutro, odpeljal loviti ribe, k bližnjemu ribniku, pa tudi ni bilo potrebno, da o tem še kdo kaj ve...
|
|
1989 FourTrax 300 4x4 |
